Drugi finančni produkti
Bančne vloge ali depoziti
Banke so depozitno-finančne ustanove, ki sprejemajo vloge varčevalcev, se zadolžujejo še na druge načine in na tej podlagi dajejo posojila. Bančna vloga ali depozit pomeni, da vlagatelj položi denar na bančni račun, banka pa se pogodbeno obveže, kdaj mu bo denar vrnila in kakšne obresti bo plačala za to, da ta denar upravlja. Bančne vloge razdelimo na vloge na vpogled in vezane vloge. Pri prvih lahko imetnik bančnega računa z denarjem upravlja tekoče, zato so obrestne mere nižje. Pri vezanih vlogah pa lahko denar dobimo šele po preteku obdobja, za katerega smo se dogovorili z banko, zato je v tem času denar za imetnika računa nelikviden, v zameno pa dobi višje obresti.
Forex je okrajšava iz angleških besed “FOReign EXchange”. V slovenščini mu pravimo valutni trg. Na tem trgu udeleženci zamenjujejo eno valuto za drugo. Gre za največji, najbolj dinamičen in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan. V zadnjih dveh desetletjih sta razvoj računalniške tehnologije, razvoj finančnih trgov ter dejstvo, da valutni posli marsikje niso podvrženi posebnemu nadzoru, omogočili velik razcvet valutnih trgov. Z elektronskim trgovanjem, na internetu dostopnimi raziskavami in analizami ter stroškovno konkurenčnostjo, je v zadnjem času ta trg postal za individualne vlagatelje še dostopnejši. Na valutnem trgu aktivno trguje več sto tisoč dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov.
Valutni trg – Forex
Plemenite kovine
Za kovino lahko rečemo, da je plemenita če je redka in ima visoko ekonomsko vrednost. Takšne recimo predstavljajo zlato, srebro, platina in paladij. Tudi pri plemenitih kovinah je cena odvisna od povpraševanja in ponudbe ter drugih tržnih in gospodarskih razmer. Plemenite kovine se izrabljajo v industrijske namene, v umetnosti, za nakit in kovance, lahko pa so tudi del naložbenega portfelja ali pa se uporabijo kot zavarovanje pred različnimi tveganji. Povpraševanje po le-teh ni odvisno samo njihove uporabne vrednosti, temveč tudi od zmožnosti ohranjanja vrednosti.
Poleg tradicionalnega investiranja prostih sredstev v plemenite kovine, ki ga na primer predstavlja nakup (zlatih) palic, kovancev ali nakita pa je seveda mogoče s plemenitimi kovinami trgovati tudi preko finančnih trgov z nalaganjem sredstev v delnice rudarskih družb, investicijske sklade, katerih naložbena politika predvideva nalaganje sredstev v plemenite kovine ali sledenju različnih indeksov na takšne surovine. Za bolj sofisticirane vlagatelje pa so zanimivi tudi izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova so plemenite kovine (na primer standardizirane terminske pogodbe, finančne pogodbe na razliko, opcije, ipd.).
Navadno so naložbe v finančne instrumente povezane s plemenitimi kovinami visoko tvegane, zato morajo biti vlagatelji oziroma potencialni vlagatelji pri tem še posebej previdni in se poučiti o vseh prednostih, slabostih ter tveganjih, ki jih takšne naložbe prinašajo.
Kriptosredstva je mogoče opredeliti kot digitalno predstavitev vrednosti ali pravic, ki se lahko elektronsko prenesejo in shranijo z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije. Kriptosredstva so oblika digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda centralna banka ali drug državni organ (in zato zanj ne jamči). Lahko se elektronsko prenašajo, shranjujejo in izmenjujejo ter niso nujno vezana na običajno oziroma zakonito (fiat) valuto, ampak jih fizične in pravne osebe sprejemajo kot menjalno sredstvo.
Kriptosredstva
Po skoku na 60.000$ je Bitcoin postal najuspešnejši razred sredstev desetletja z letno donosnostjo 230 %, kažejo podatki.
To je 10x višje od indeksa Nasdaq 100, ki je bil drugi najuspešnejši razred sredstev.
Poleg izraza kriptosredstva se za isti pojav uporabljajo tudi izrazi kriptoimetja, virtualne valute, kriptovalute in digitalne valute. Ne glede na to pa kriptosredstva v skladu z mnenjem Evropske centralne banke niso niti zakonite valute niti ne pomenijo zakonitih plačilnih sredstev, ki jih izdajajo centralne banke in drugi javni organi. Med kriptosredstva uvrščamo tudi bitcoin, katerega značilnosti so predstavljene tudi na spletni strani Evropske centralne banke, in njemu podobne t. i. altcoine (ethereum, tether, dogecoin itd.).